Refleksija in sporočila s potovanja »Islandija« – 4.del

Življenje ne pride do tebe, ampak ga ustvariš.

Radost in notranji mir

Potovanje navznoter in navzven

Vsako potovanje se odvija hkrati navznoter in navzven – za vsakega na svoj način, obenem pa tudi kot skupno »celično« potovanje.
To je še en košček mozaika naših poti, ki ga doživljamo vsak zase in hkrati vsi skupaj.

Takšna potovanja niso vstop na letalo in hiter premik iz točke A v točko B. Niso dvig nog in sledenje ponudbam turističnih agencij. So potovanja, ki prinašajo vsakodnevne pustolovščine – v zunanjem in notranjem svetu. Obogatena so z naravo, ljudmi, pristno komunikacijo ter z vsem materialnim in nematerialnim.

To so doživetja drugačne kakovosti. Spoznanja se ves čas prepletajo in razpletajo, na načine, ki jih človeški čuti težko izmerijo. Kdo se resnično zaveda, da prejema energijo iz nečesa, kar je prisotno na tem koščku sveta že milijone let?

Sporočilo Islandije

Zelo jasno je bilo sporočilo s popotovanja po Islandiji – sporočilo pustolovščine:

Življenje ne pride do tebe, ampak ga ustvariš.
Ustvarjaš ga vsak trenutek sproti.

Kaj mi prinaša radost in notranji mir? 🙂
To je pravzaprav sporočilo vsakega mojega potovanja.

Ustvarjalni ples življenja

Življenje želim občutiti ne kot boj, ampak kot ustvarjalni ples. Mamljiva je misel, da bom po mesecu dni spet zaplesala – tokrat drugače. Sama s seboj in z drugimi.

To pomeni vzpostaviti nov odnos s sabo – bolj nežen, bolj odločen, bolj resničen. Sprejemati prejšnjo sebe in hkrati zavestno ustavljati vdore zunanjega sveta, da ustvarim prostor za prisluh sebi.

Ko že desetletja hodiš po Zemlji, te oblikujejo izkušnje, okolje in vse, kar nosiš s seboj. Pride trenutek, ko se jasno, odkrito in neizprosno soočiš s svojo močjo.

Srečanje z notranjo močjo

Izvorni pogum je predpogoj za srečanje s pristno močjo. Včasih visi le še na tankih nitkah, a ko ga zberemo, sledi pot s tokom.

Plujemo v smeri vetra ali reke – z vedenjem, da že poznamo, kaj se zgodi, če gremo proti toku. A ko se prepustimo toku, ne vemo točno kam – sproti odkrivamo. Skozi izzive in neizprosne glasove uma, ki nas želijo zadržati, pogumno plujemo naprej.

Odpiramo vrata tistemu, česar se najbolj bojimo – svoji moči. In občutek, ko ne vemo, kakšni bomo postali, nas lahko hkrati straši in polni. Takrat se začutimo znova – na novo.

Islandija – divja, močna, počasna

Islandija je divja in mogočna. Islandci pa živijo po načelu: „Þetta reddast“ – vse se bo že nekako uredilo.

So drugačni in hkrati domači. Tiho opazujejo, ne dramatizirajo, verjamejo, da se bo vedno našla rešitev. Živijo z naravo, ne proti njej. Ko pride nevihta, ne kričijo, temveč dihajo z njo.

Bili smo tam med izbruhom vulkana. Vulkanski dim sem čutila v pljučih, a oni niso paničarili – mirno so rekli: „Þetta reddast.“ In res – vedno se nekako uredi.

Modrost preprostosti

Tudi ko smo nehote s kartico tuje gospe natočili gorivo v svoj avtodom, ni želela denarja – le, da uživamo na potovanju. Kakšna moč in vera v dobroto!

To ni naivnost, ampak modrost. Tiho zaupanje v življenje, v ljudi, v naravni tok.

Islandci so povezani, skupnost je močna. Čeprav na prvi pogled zadržani, so v srži topli in družinski. To smo doživeli na poroki naše drage prijateljice Tale in v krogu ženine družine.

Ne tekmujejo s časom, ampak s seboj. Cenijo kulturo, jezik, naravo, drug drugega. Rešujejo stvari brez drame – preprosto, stvarno, z jasnim pogledom.

Povratek k morju

Za nas, ki nam je morje ljubimec in sonce zdravilo, pa je telo po štirinajstih dneh hrepenelo po toploti. Po sončnih žarkih, slani koži, lahkotnem skoku v morje – ne v ledene kocke.

Zato smo se iz Prage odpravili naravnost na Krk. Plaža za prvim ovinkom, vroče, slano, domače. 🩵
Čeprav sicer poleti ne bi izbrali tako obljudenega kraja, nas je potovanje naučilo hvaležnosti. Zmehčalo je standarde. Pokazalo dragocenost stvari, ki jih prej jemlješ za samoumevne.

Telo se v domačem sprosti. 🐚

Integracija in hvaležnost

Integriram islandski ritem, kjer „se že bo izšlo“, z vero, da to ni beg, ampak moč.

Preboj je trenutek, ko nemogoče postane mogoče.

Hvala Življenje. Hvala Družina. Hvala vsem stikom z vsem.